Mačja kuga

18. november 2023ČlanekLeonvet Ekipa

Mačja kuga morda zveni zelo strašljivo a pomembno je, da se o tej bolezni informirate, da lahko zaščitite svoje kosmate prijatelje.

Kaj je mačja kuga?

Mačja kuga, znana tudi kot panleukopenija, je izjemno nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene mačke. Virus preživi na površinah in predmetih ter se prenaša s stikom z okuženo mačko, njenim iztrebkom ali urinom. Bolezen vpliva na prebavni, dihalni in živčni sistem mačk.

Nekaj besed o povzročitelju mačje kuge

Mačja kuga, kot resna grožnja za mačke, ima svojega neusmiljenega povzročitelja - mačji parvovirus (FPV). Ta virus je strašljivo podoben pasjemu parvovirusu (CPV), ki povzroča parvovirozo pri psih. Zanimivo je, da FPV ne predstavlja grožnje za pse, s pasjim pa se mačke lahko okužijo.

Rezultati študije so pokazali, da naj bi bil pasji parvovirus odgovoren za približno 10 % primerov parvovirusnih okužb pri mačkah. Ta nenavadna sposobnost pasjega parvovirusa, da preseže vrstne meje in okuži mačke, poudarja njegovo izjemno nalezljivost in nevarnost za naše ljubljene kosmate prijatelje.

Razvoj in prenos okužbe mačje kuge

Mačja kuga, mačji parvovirus (FPV), je mojster preživetja in prenosa. Vstopi v telo mačke prek prebavil ali nosne votline, svojo pot pa najde tudi prek neposrednega stika z okuženo živaljo ali njihovimi izločki. Virus se izloča iz telesa z urinom in blatom, še do 6 tednov po okrevanju, in mladiči se lahko okužijo že v maternici. Vztrajnost virusa je presenetljiva - prenaša se prek kontaminiranih predmetov, oblek, obutve, rok, posod, posteljnine in kletk, z verjetnostjo prenosa tudi preko bolh in drugih insektov.

Inkubacijska doba, obdobje med okužbo in pojavom simptomov, je v povprečju 5-9 dni, lahko pa odstopa v krajšo ali daljšo smer. Virus se nato množi v mandljih in bezgavkah, od koder potuje po krvi po celem telesu. Hitro se razmnožuje v celicah imunskega sistema, kostnega mozga in črevesne sluznice, predvsem v tankem črevesu, kjer so celice najbolj aktivne.

Okužba med brejostjo lahko povzroči odmrtje plodov ali celo abortus. Nekateri mladiči ne kažejo znakov bolezni, vendar ostanejo nosilci virusa do 9. tedna starosti. Pri okužbah v zadnjem delu brejosti in v zgodnjem obdobju po porodu lahko pride do poškodb živčevja, zlasti malih možganov. Virus lahko prizadene tudi velike možgane, hrbtenjačo, vidne živce in mrežnico.

Simptomi mačje kuge

Mačje kuge spremljajo resni simptomi, ki vključujejo visoko vročino, bruhanje, drisko, izgubo apetita, težave z uriniranjem in splošno šibkost. Dehidracija je pogost spremljevalec, kar še dodatno oteži že tako težko stanje.

Kako zaščititi svojo mačko?

Cepivo: Najbolj učinkovit način za zaščito mačke pred to boleznijo je cepljenje. Veterinar vam bo znal svetovati glede pravilnega načrta cepljenja. Prvo cepljenje mačjih mladičev se opravi pri starosti 8 do 9 tednov, drugo cepljenje ponovimo čez 3-4 tedne, tretje se opravi pri starosti 14-16 tednov.
Higiena: Redno čiščenje mačjega okolja je ključnega pomena. Mačje stranišče naj bo vedno čisto, in izogibajte se neposrednemu stiku z mačjim iztrebkom.
Izolacija: V primeru izbruha mačje kuge v vašem okolju izolirajte okužene mačke od zdravih, da preprečite nadaljnje širjenje virusa.
Veterinarski pregled: Če opazite kakršnekoli simptome, nemudoma poiščite veterinarsko pomoč. Zgodnje odkrivanje lahko reši življenje vaše mačke.

Ne pozabite, da je pravočasno ukrepanje ključno za preprečevanje širjenja mačje kuge. Za zdravo in srečno življenje naših kosmatih prijateljev je potrebno dobro poznavanje bolezni in pravočasno ukrepanje.