Paranalne žleze pri psu

Paranalne žleze, znane tudi kot analne vrečke (glandulae anales), so majhne, vendar izjemno pomembne žleze, ki se nahajajo tik pod pasjim repom, na vsaki strani anusa, približno na položajih 4. in 8. ure. Te žleze izločajo posebno dišečo tekočino, ki igra ključno vlogo v pasji komunikaciji – vonj, ki ga sproščajo, prenaša informacije drugim psom o identiteti, spolu in celo zdravstvenem stanju. V tem prispevku bomo podrobneje raziskali, kaj točno so paranalne žleze, kakšna je njihova funkcija, kakšne težave se lahko pojavijo v povezavi z njimi in kako lahko skrbimo za njihovo zdravje, da zagotovimo dobro počutje vašega psa.

Kaj so paranalne žleze in kje se nahajajo?

Paranalne žleze, znane tudi kot analne vrečke, so majhne, ovalne vrečice, ki se nahajajo tik pod kožo, na vsaki strani pasjega anusa. Če bi si zamislili uro, bi bile njihovi položaji približno na 4. in 8. uri. Kljub svoji majhnosti so te žleze zelo pomembne za psa, saj proizvajajo gosto tekočino z zelo značilnim, močnim vonjem.

Te žleze so pri psih prisotne že od rojstva in so v bistvu posebne dišavne žleze. Izločajo tekočino, ki vsebuje feromone – kemijske snovi, ki nosijo pomembne informacije o posameznem psu. Ko pes iztreblja, se te žleze običajno naravno izpraznijo, tekočina pa se sprosti in ostane na iztrebku. Drugi psi lahko s vohljanjem te vonjave pridobijo veliko informacij, kot so spol psa, njegova starost, zdravstveno stanje in celo čustveno stanje. Psi pogosto vohljajo iztrebke ali zadnjice drugih psov ravno zaradi teh specifičnih informacij, ki jim pomagajo pri medsebojni komunikaciji in prepoznavanju.

Pri divjih prednikih današnjih psov, kot so volkovi in šakali, imajo te žleze še pomembnejšo vlogo. Poleg medsebojne komunikacije omogočajo tudi označevanje teritorija. Ker ima vsak pes svoj edinstven vonj, ki ga izločajo te žleze, lahko druge živali razumejo, kdo je bil na določenem območju, in tako spoštujejo njihov teritorij.

Paranalne žleze so torej del kompleksnega sistema komunikacije med psi, kjer igra vonj zelo pomembno vlogo. Čeprav današnji hišni psi morda ne uporabljajo te funkcije tako pogosto kot njihovi divji sorodniki, je naravno izločanje tekočine iz teh žlez še vedno pomembno za njihovo dobro počutje. Vendar pa lahko pride do težav, če se žleze ne izpraznijo pravilno ali če pride do zamašitve, kar lahko vodi v neprijetne in boleče težave.

Kakšna je njihova funkcija?

Primarna funkcija paranalnih žlez je izločanje posebne tekočine, bogate s feromoni, ki so kemične snovi, ključne za pasjo komunikacijo. Te žleze igrajo vlogo v interakcijah med psi, saj preko izločkov posredujejo informacije, kot so identiteta, spol, starost, zdravstveno stanje in celo čustveno stanje psa. Psi uporabljajo ta vonj za prepoznavanje drugih živali, kar jim omogoča, da "berejo" situacijo in se ustrezno odzovejo. To je eden izmed razlogov, zakaj se psi med srečanjem pogosto vohljajo po zadnjici – to je način njihove socialne interakcije, ki je podobna pogovoru.

Poleg komunikacijske funkcije pa imajo paranalne žleze tudi praktično vlogo pri iztrebljanju. Tekočina, ki jo izločajo, deluje kot mazivo in pomaga pri lažjem prehodu iztrebka skozi anus. Ta mazalna funkcija je še posebej pomembna pri večjih iztrebkih, saj olajša proces iztrebljanja, hkrati pa prispeva k naravnemu praznjenju žlez.

Običajno se paranalne žleze izpraznijo naravno vsakič, ko pes iztreblja, saj pritisk iztrebka na stene anusa pomaga sprostiti tekočino iz žlez. Pri zdravih psih je ta proces neopazen in samodejen. Vendar pa včasih pride do težav, ko se žleze ne izpraznijo pravilno, kar lahko vodi do kopičenja tekočine v žlezah. To lahko povzroči nelagodje, bolečino in celo vnetje, saj prekomerno napolnjene žleze pritiskajo na okolna tkiva.

Nekateri psi so bolj nagnjeni k težavam s praznjenjem žlez, še posebej manjše pasme ali psi, ki imajo mehkejše iztrebke. Mehkejši iztrebki namreč ne povzročajo zadostnega pritiska na analne žleze, da bi se te same izpraznile. Če se tekočina ne izloči redno, lahko pride do zamašitve žlez, kar zahteva ročno praznjenje ali celo veterinarsko obravnavo.

Tako je funkcija paranalnih žlez večplastna – od socialne komunikacije med psi do pomembne fizične vloge pri iztrebljanju. Ohranjanje pravilnega delovanja teh žlez je ključno za zdravje in udobje vašega psa.

Kako prepoznati težave s paranalnimi žlezami?

Težave s paranalnimi žlezami so pri psih dokaj pogoste, še posebej pri manjših pasmah, in jih ni težko prepoznati, če ste pozorni na vedenje vašega ljubljenčka. Najpogostejši znaki, da so paranalne žleze vašega psa zamašene ali ne delujejo pravilno, vključujejo različne spremembe v vedenju in videzu zadnjice.

Eden izmed najpogostejših znakov je drgnjenje zadnjice ob tla, kar lastniki pogosto imenujejo "sankanje." Pes drgne zadnjico ob tla, da bi olajšal nelagodje ali pritisk, ki ga povzroča prepolnost ali vnetje žlez. Čeprav je sankanje lahko znak tudi drugih težav, kot so notranji zajedavci (npr. gliste), je to pogosto prvi pokazatelj, da je nekaj narobe s paranalnimi žlezami.

Poleg tega lahko pes kaže povečano lizanje ali grizenje predela okoli zadnjice. Psi instinktivno poskušajo lajšati bolečino ali srbenje tako, da si ližejo ali grizejo prizadeto območje. Če opazite, da vaš pes pogosto poskuša doseči svojo zadnjico z gobčkom, je to lahko znak, da so žleze zamašene.

Drug znak težav je neprijeten vonj iz anusa. Ker tekočina v paranalnih žlezah močno smrdi, lahko zamašene ali prekomerno napolnjene žleze povzročijo, da vaš pes izloča ta vonj pogosteje kot običajno. Če zaznate nenavadno močan vonj, ki ga prej niste opazili, je to lahko znak, da je potrebno ukrepati.

V naprednejših primerih lahko opazite oteklino ali rdečico okoli zadnjice. To se zgodi, ko so žleze že dolgo zamašene in začnejo pritiskati na okolno tkivo, kar povzroča vnetje. Oteklina je lahko majhna in komaj opazna ali pa se razvije v večjo, bolj vidno obliko, kar lahko kaže na resnejše stanje, kot je absces ali okužba.

Nazadnje, pes lahko kaže nelagodje ali bolečino pri sedenju. Zamašene ali vnete paranalne žleze so zelo neprijetne, zato boste morda opazili, da pes poskuša izogibati sedenju ali pa se premika zelo previdno. Lahko postane razdražljiv ali se izogiba določenim položajem, ker mu sedenje povzroča bolečino.

Če opazite katerega koli od teh simptomov, je verjetno, da so paranalne žleze vašega psa zamašene in potrebujejo praznjenje. Čeprav je včasih možno, da jih izpraznite sami, v hujših primerih – še posebej, če opazite oteklino, bolečino ali neprijeten vonj – je priporočljivo, da se obrnete na veterinarja. Veterinar bo opravil strokovno praznjenje žlez in ocenil, ali so potrebni dodatni ukrepi, kot so antibiotiki ali druge terapije, v primeru vnetja ali okužbe.

Kako očistimo oz. izpraznimo paranalne žleze?

Praznjenje paranalnih žlez je rutinski postopek, ki ga veterinarji pogosto opravljajo pri psih, pri katerih žleze ne delujejo pravilno. Če so žleze le blago zamašene, lahko to opravite tudi sami doma, vendar je treba biti zelo pazljiv, saj je postopek lahko za psa nekoliko neprijeten. Pomembno je, da postopek izvedete pravilno, da se izognete bolečini ali morebitnim poškodbam. Prav tako je priporočljivo, da se pred prvim poskusom posvetujete z veterinarjem, ki vam lahko pokaže, kako to varno in učinkovito izvesti.

Postopek za ročno praznjenje paranalnih žlez:

1. Priprava in higiena: Pred začetkom postopka si nadanite rokavice (lateks ali vinil), saj bo prišlo v stik s tekočino, ki ima zelo močan vonj in lahko draži kožo. Prav tako pripravite robčke ali brisače, ki jih boste uporabili za čiščenje izločene tekočine. Priporočljivo je, da to opravite v kopalnici ali na prostem, saj lahko tekočina brizgne, njen vonj pa je zelo intenziven.
2. Pravilna pozicija psa: Postavite psa v udoben položaj. Najbolje je, da to opravite, ko pes stoji ali je rahlo pokrčen, saj vam bo tako omogočil lažji dostop do anusa. Če imate večjega psa, vam lahko nekdo pomaga držati psa pri miru, saj se lahko upira zaradi nelagodja.
3. Dvig repa in lociranje žlez: Dvignite pasji rep in s prsti poiščite obe paranalni žlezi, ki se nahajata na vsaki strani anusa, približno na 4. in 8. uri. Ko žleze niso zamašene, so manj opazne, vendar pri zamašitvi lahko občutite majhne bulice ali otekline.
4. Pritiskanje in praznjenje: Ko ste locirali žleze, uporabite nežen pritisk s prsti. S prsti stisnite žleze navznoter in navzgor proti anusu, kot bi iztisnili tekočino iz majhnega balončka. Pri tem bo iz žlez iztekla gosta tekočina, ki je običajno rumeno-rjave barve in zelo močnega, neprijetnega vonja. Pazite, da ne pritiskate premočno, saj lahko to povzroči bolečino ali celo poškodbo žlez.
5. Čiščenje in umivanje: Takoj po praznjenju očistite predel z robčki ali brisačo, ki ste jih pripravili. Če se tekočina razprši po okolici, obrišite tudi tla ali površino, kjer ste postopek izvedli. Morda bo potrebno psa umiti ali vsaj obrisati z vlažno krpo, saj je vonj izločkov zelo močan in ga je težko odstraniti.

Kdaj je potrebno k veterinarju?

Če opazite vnetje, gnoj, kri ali če je pes ob pritisku na območje žlez zelo boleč, je čas za obisk veterinarja. Veterinar bo izpraznil žleze, lahko predpiše antibiotike in pregleda morebitne zaplete.

Kakšni so lahko zapleti s paranalnimi žlezami?

Če težave s paranalnimi žlezami ostanejo nezdravljene, se lahko razvijejo resnejši zapleti, ki ne vplivajo le na udobje in dobro počutje psa, temveč tudi na njegovo splošno zdravje. Paranalne žleze so lahko izjemno občutljive, zato lahko kronične težave povzročijo dolgotrajno nelagodje in resne zdravstvene težave. Pomembno je, da lastniki prepoznajo zgodnje znake zamašitve ali vnetja in se po potrebi pravočasno posvetujejo z veterinarjem.

Abscesi:

Eden najpogostejših zapletov pri paranalnih žlezah so abscesi. Ko so žleze dolgo časa zamašene ali se vnamejo, se v njih začne nabirati gnoj. To lahko privede do boleče otekanja in intenzivnega vnetja okoli zadnjice psa. Absces je boleča tvorba, ki pritiska na okoliška tkiva in povzroča nelagodje. Psi z abscesi lahko kažejo hudo bolečino, postanejo nemirni, nervozni in se pogosto poskušajo izogniti sedenju. Običajno bo območje abscesa vroče na dotik in rdeče, kar nakazuje vnetje.

Abscesi v paranalnih žlezah se pogosto razvijejo, če je žleza dolgotrajno zamašena ali če lastniki zamudijo zgodnje znake težav, kot so sankanje ali lizanje zadnjice. V tem primeru je potrebno zdravljenje z veterinarjem, ki bo absces odprl in izpraznil. Zdravljenje pogosto vključuje tudi uporabo antibiotikov, da preprečimo širjenje okužbe.

Ruptura:

Če absces ostane nezdravljen, se lahko razvije ruptura ali počena žleza. Ko absces poči, pride do odprte rane na področju zadnjice, skozi katero lahko izteče gnoj. Ruptura je izjemno boleča za psa in predstavlja resno tveganje za okužbo, saj odprta rana omogoča vdor bakterij iz okolja. Lastniki bodo pogosto opazili iztekanje krvi ali gnoja iz rane ter povečano bolečino pri psu.

Ko pride do rupture, je nujen obisk veterinarja. Veterinar bo rano očistil, da prepreči širjenje okužbe, ter predpisal antibiotike in protivnetna zdravila za zmanjšanje bolečine in vnetja. V hudih primerih je morda potrebno tudi kirurško čiščenje rane, da se zagotovi popolno odstranitev okužene tekočine.

Kronične težave:

Nekateri psi so bolj nagnjeni k težavam s paranalnimi žlezami zaradi genetskih predispozicij, telesne zgradbe ali drugih dejavnikov, kot so prehrana in konsistenca iztrebkov. Pri teh psih se lahko razvijejo kronične težave, kar pomeni, da se žleze redno zamašijo ali vnamejo, ne glede na redno praznjenje. Ti psi pogosto potrebujejo redne obiske pri veterinarju za praznjenje žlez ali pa lastniki to opravijo sami doma, če so vešči postopka.

V nekaterih primerih, ko so težave dolgotrajne in ponavljajoče, se lahko razmisli o kirurški odstranitvi paranalnih žlez. Ta poseg, imenovan analna sakulektomija, odstrani žleze in tako prepreči nadaljnje težave. Vendar je ta postopek rezerviran za hude primere, saj je operacija povezana z določenimi tveganji, vključno z inkontinenco ali poškodbo okoliških živcev. Zato se lastniki in veterinarji običajno odločajo za operacijo šele, ko redno praznjenje in druga zdravljenja ne prinašajo izboljšanja.

Pomembnost pravočasnega ukrepanja

Čeprav se lahko začetne težave s paranalnimi žlezami zdijo manjše, se lahko hitro razvijejo v resnejša stanja, če se ne zdravijo. Pomembno je, da lastniki spremljajo znake, kot so drgnjenje zadnjice, pretirano lizanje ali neprijeten vonj, in hitro ukrepajo, preden pride do abscesov, rupture ali drugih zapletov. Redna nega, pravilna prehrana in pravočasno praznjenje žlez lahko pomagajo preprečiti kronične težave in omogočijo psu, da ostane zdrav in brez bolečin.

Skrb za zdravje paranalnih žlez je pomemben del nege vašega psa. Redno opazovanje znakov težav in pravočasno ukrepanje lahko prepreči nelagodje in resnejše zaplete. Če niste prepričani, kako pravilno izprazniti žleze, se vedno posvetujte z veterinarjem.

Delite na družabnih omrežjih

Prejšnja objava

Filarija ali srčna glista

Naslednja objava

Zakaj psi sivijo